Država, z zavezanostjo podpori palestinskemu ljudstvu, nadaljuje s pomočjo v Gazi dve leti po začetku operacije "Plemeniti vitez 3". Poudarek je na zagotavljanju neprekinjene humanitarne pomoči.

Združeni narodi ocenjujejo, da bo obnova območja Gaze stala približno 70 milijard ameriških dolarjev in bo trajala desetletja. Program ZN za pomoč palestinskemu ljudstvu ocenjuje, da je treba odstraniti približno 55 milijonov ton ruševin.

Po začetku veljavnosti prekinitve ognja se je na tisoče Palestincev v Gazi vrnilo na sever. Izraelska vlada je objavila seznam palestinskih zapornikov, ki bodo izpuščeni, vendar naj bi izpustila teroriste, ki jih je zahteval Hamas. Mirovne sile so pozdravile prekinitev ognja v Gazi in zahtevajo odgovornost ter samoodločbo Palestincev. Direktor vladnega medijskega urada v Gazi je izjavil, da Palestinci vztrajajo v zgodovinski prelomnici. New York Attorney General Letitia James je bila obtožena.

V Italiji so potekali protesti in splošna stavka, ki jo je organizirala CGIL in drugi sindikati, v podporo Palestini in proti politiki vlade Giorgie Meloni. Meloni je kritizirala študente in delavce, ki so protestirali, kar je povzročilo dodatne napetosti. Medtem so v Maroku potekali protesti mladih zaradi slabega stanja zdravstva in izobraževanja, v ZDA pa se soočajo z morebitnim zaprtjem vlade, kar kaže na politično nestabilnost.

Premier Robert Golob je sprejel upokojenega britanskega kirurga slovenskih korenin, Toma Potokarja, ki je deloval na številnih kriznih območjih, posebej v Gazi. Pogovarjala sta se o nehumanih razmerah in kolektivnem kaznovanju palestinskega ljudstva.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi, pri čemer je EU izrazila pripravljenost za sodelovanje. Hkrati pa se pojavljajo kritike o Trumpovem 'paketu' za Ukrajino, ki naj bi vseboval dinamit. V širšem geopolitičnem kontekstu Fulvio Grimaldi analizira vlogo Egipta, Turčije in Katarja v luči izraelskih napadov in zahodnih prizadevanj za oboroževanje.

Izrael je okrepil bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo v enem dnevu ubitih najmanj 78 Palestincev. Razkrit je načrt Donalda Trumpa za preoblikovanje območja Gaze v turistično destinacijo, kar naj bi prineslo 400 milijard dobička, vključno z deportacijo Palestincev. Benjamin Netanyahu naj bi izjavil, da so talci žrtvovani za izgradnjo "Riviera Gaza".

Emine Erdoğan je pozvala Melanio Trump, naj podpre otroke v Gazi, in jo pozvala, naj se obrne na izraelskega premierja Netanjahuja. V pismu je pozvala Trumpovo, naj pokaže enako sočutje, kot ga je pokazala do ukrajinskih otrok.

Organizacija Združenih narodov je pozdravila "velikodušnost" maroškega kralja Mohameda VI., predsednika Odbora Al-Qods, zaradi pošiljanja dodatne humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Kralj Mohamed VI. je izdal visoka navodila za pošiljanje pomoči, kar odraža stalno podporo in solidarnost z bratskim palestinskim ljudstvom.

Kralj Mohammed VI., predsednik Odbora Al-Qods, je odredil pošiljanje dodatne humanitarne pomoči prebivalcem Gaze, kar odraža stalno podporo maroškega kralja palestinskemu ljudstvu.

Uprava sejma Fiera del Levante je potrdila, da je Izrael izključen s sejma, ki bo potekal od 13. do 21. septembra v Bariju. Odločitev je bila sprejeta na podlagi očitkov o genocidu nad palestinskim ljudstvom. Predsednik sejmišča Gaetano Frulli je poudaril, da so sprejeli poziv župana Lecceseja. Izrael je trenutno edini povabljenec, ki mu je udeležba prepovedana.

Ciprska ministrica za pravosodje Anna Prokopiou Lottidi je izpostavila, da so prijave žrtev ključne za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi. Poudarila je, da takšne prijave razkrijejo skrite dimenzije problema, aktivirajo zaščitne mehanizme in omogočajo intervencijo pristojnih organov. V Grčiji pa bo v petek, 1. avgusta, ob 13.00 pred sodiščem v Rodosu potekalo sojenje proti pridržanim udeležencem protesta, ki so izrazili solidarnost s palestinskim ljudstvom.

Egipt je ponovno poudaril svojo neomajno stališče proti izseljevanju palestinskega prebivalstva iz Gaze, pri čemer je poudaril dolgotrajno zgodovino principov, ki ne dopuščajo kompromisov glede nacionalnih ali arabskih pravic. Ta jasen zavrnitev "zlonamernih shem" je sprožila odzive. Vzporedno je predsednik Abdel Fattah Al-Sisi pregledal projekte na področju prometa in industrije ter pozval k prizadevanjem za uresničitev Egipta kot globalnega logističnega središča, kar poudarja pomen strategije za gospodarsko rast in regionalno povezljivost.

Katar je poslal 49 tovornjakov s humanitarno pomočjo, ki je prispela v Egipt in Jordanijo na poti proti območju Gaze. Ta pomoč je del stalne humanitarne podpore države palestinskemu ljudstvu, kot je sporočilo katarsko zunanje ministrstvo.

Mednarodna pozornost je usmerjena v Gazo, kjer se soočajo z vse hujšo humanitarno krizo. Članek iz nacion.com ostro obsoja uporabo lakote kot vojaškega orožja proti palestinskemu ljudstvu, ki je že priča obsežnim smrtim zaradi izraelskih bombnih napadov in kopenskih operacij. V luči teh skrbi je bil objavljen tudi članek z lavoz.com.ar, ki poroča o začetku časovno omejene prekinitve spopadov v treh območjih Gaze s strani Izraela, kar bi lahko blažilo napetosti, a zgolj kot omejen ukrep v luči širših humanitarnih pomislekov.

Egipčanski premier Mostafa Madbouly je zavrnil kritike, ki Egipt skušajo obtožiti zlonamernosti kljub njegovim obsežnim prizadevanjem za podporo palestinskemu ljudstvu v Gazi. Poudaril je, da je podpora Egipta Gazi neomajna. Medtem so Egipčani sprožili pobudo, s katero simbolično pošiljajo hrano v Gazo, tako da steklenice s suho hrano mečejo v Sredozemsko morje v upanju, da bodo dosegle cilj.

Vlada Sahrawija je izrazila opozorilo pred maroškimi kolonialnimi ambicijami, s čimer se odziva na skupno izjavo med Portugalsko in Marokom. Medtem je Alžirija preko svojega predstavnika pri ZN obsodila Izrael zaradi domnevnega načrta za uničenje palestinskega ljudstva, pri čemer je poudarila trpljenje v Gazi. Na drugi strani je Gambija ponovno potrdila svojo podporo maroški suverenosti nad Saharo, medtem ko Italija, kljub gospodarskim odnosom, ni podprla alžirskih pozivov k samoodločbi Sahrawijev. Ti dogodki kažejo na kompleksne diplomatske napetosti in različna stališča glede Zahodne Sahare ter izraelsko-palestinskega konflikta.

Na vrhu Haaške skupine, ki je potekal od 15. do 16. julija v Bogoti v Kolumbiji, se je 12 držav odločilo za ostre ukrepe proti Izraelu zaradi genocida nad palestinskim ljudstvom. Cilj je prekinitev vseh vezi z Izraelom in podpora pravnim postopkom za odgovornost sionistov. Kolumbijski predsednik Petro je ob tem izrazil nasprotovanje Natu. Medtem je Bela hiša sporočila, da bodo ZDA uvedle trgovinske dajatve in sekundarne sankcije proti Rusiji, če Moskva v petdesetih dneh ne bo sprejela prekinitve ognja ali dogovora o Ukrajini, je izjavila tiskovna predstavnica Karoline Leavitt.

Pristaniški delavci, skupnosti in gibanja solidarnosti s palestinskim ljudstvom v Pireju so preprečili prevoz vojaškega materiala, namenjenega v Izrael. S svojo intervencijo v sredo popoldne so ustavili razkladanje in ponovno nakladanje vojaškega tovora, s čimer so dokazali, da obstaja možnost za alternativo. Opozarjajo, da si 'pristaniški delavci in zaposleni ne bodo umazali rok s krvjo'.